Ob veliki noči bodo na Kendovem dvorcu zagoreli plameni v šajblčkih, preprostih glinenih posodicah, značilnih za Spodnjo Idrijo.
Šajblčki: Bogastvo lončarske tradicije z mislijo na naravo
Besedilo: Helena Pregelj Tušar
Foto: Robert Zabukovec
V šajblčke so domačini nekdaj vlivali loj ali vosek in jih prižigali na grobovih rajnih. Kasneje so šajblčki postali simbol prazničnih dni. Ob poti in po domovih so na velikonočno jutro z njimi osvetlili pot vstajenjski procesiji. Tradicija prižiganja šajblčkov se je nato razširila tudi na praznovanje praznika dela in velikega šmarna.
Beseda šajblčk, kot mnoge druge narečne besede na Idrijskem, najverjetneje izvira iz nemščine, iz besede Scheibenglas (okensko steklo). Domačini so namreč ogenjčke pogosto prižigali na okenskih policah. O nekdanjih časih priča tudi glinena posodica, dediščina bogate lončarske tradicije v Spodnji Idriji. Znano je, da so bile ob koncu 19. stoletja v Spodnji Idriji kar štiri lončarske delavnice. Za majhen kraj veliko število lončarjev je povezano z bližnjim idrijskim rudnikom živega srebra, kjer so nekdaj žgali rudo v glinenih posodah. Tudi na Kendovi domačiji, ki je danes prenovljena in v duhu preteklosti preurejena v hotel, so obdelovali glino. Stavba s pečjo, v kateri so žgali opeke, je stala nižje od današnjega Kendovega dvorca, glino pa so kopali nekoliko više.
Simona Golja Kosmač
“Po drugi svetovni vojni je lončarjenje v Spodnji Idriji zamrlo, tradicija izdelovanja šajblčkov pa je ostala v spominu domačinov. Ker v Spodnji Idriji spoštujemo dediščino, smo izdelavo tega posebnega izdelka oživili,” pripoveduje Simona Golja Kosmač, dolgoletna sodelavka Kendovega dvorca in gonilna sila spodnjeidrijskega turističnega društva.
Lončarje, ki vsako posodico ročno izdelajo na lončarskem vretenu, so v društvo povezane Spodnjeidrijčanke našle na Štajerskem. Končno podobo šajblčkom vdihnejo same, ko vanje nalijejo vosek, na sredino pa dodajo stenj ali v vato ovito vžigalico.
Glinene posodice, ki so zelo lepe, unikatne in imajo dolgo življenjsko dobo, v današnjem času ne pričajo le o spoštovanju tradicije in ročnega dela. V celoti so izdelane iz naravnih materialov, tudi recikliranih. Kendov dvorec, skladno z vizijo Relais & Châteaux, tudi na ta način izkazuje odgovoren odnos do okolja.
Simona Golja Kosmač: “Na Kendovem dvorcu vsak večer gostom postrežemo večerjo v soju sveč. Ostanke sveč, ki bi sicer pristali med odpadki, stopimo in z njimi napolnimo šajblčke, s katerimi potem ob praznikih in v poletnih večerih okrasimo vrt in okenske police. Na ta način lahko letno recikliramo okoli 200 kg voska. Nekatere šajblčke izdelamo celo iz odpadnega jedilnega olja, ki ostane v kuhinji, na primer po cvrtju pustnih krofov. Z dodatkom v Sloveniji izdelane sestavine ga je moč spremeniti v zelo kakovosten vosek.”
Kendov dvorec se na ta način pridružuje tudi kampanji, s katero želi Komunala Idrija čim širši krog ljudi ozavestiti, da odpadno jedilno olje ne sodi v odtok, med biološke odpadke ali v naravo.
Jasna Kofol
Jasna Kofol, predstavnica za odnose z javnostmi pri Komunali Idrija: “Z enim litrom neustrezno zavrženega odpadnega jedilnega olja lahko onesnažimo tudi do tisoč litrov vode. Uporabljeno jedilno olje je nevarni odpadek, s katerim lahko resno škodujemo okolju. Obenem je odlična surovina, ki se lahko uporabi v proizvodnji biodizel goriva ali bioplina, iz katerega je mogoče pridobivati električno energijo. V Sloveniji, tudi na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji, iz takšnega olja izdelujejo celo naravne sveče, ki so odličen nadomestek toksičnim parafinskim svečam.”
Ogenj ima močno sporočilnost – temo spreminja v svetlobo, slabo preobraža v dobro in plemenito – zato spremlja domala vse praznike v letu. Plameni, ki bodo na Kendovem dvorcu ob veliki noči zažareli v glinenih posodicah, prinašajo tudi sporočilo o spoštovanju tradicije in narave ter prizadevnosti rok, ki so šajblčke z ljubeznijo oblikovale.
